kot krila zamorcev so na meni tvoji lasje
kot epi od levisk me objemajo tvoje roke
kot stadionski reflektor je luna poljubila no
jasa je hladna a tvoj dah je vro
vem da ti le zame bije srce
a moje dlake se ti zatikajo za zobe
au au ne cukaj
au au ne vlei e hoe biti moje dekle
otor na kolesih in odprta streha
ravnine in ovinki umirajo od smeha
hrup iz avtoradia plai none ptice
ta gozd okoli naju je dale od resnice