Snova broshen v okna lunnyj svet,
Dom moj sonnyj serebrom odet
Lunnoj kisti ne dostich' glubin -
Ehtu bezdnu znaiu ia odin
Vse, vse kak vchera
No bez tebia...
Revnost', zhalost', slovno zaodno,
Ptitsej skorbi padaiu na dno
Dieser text wurde 154 mal gelesen.